Císařův slavík
Češkoslovaška (Češka), 1948, 35mm, barvni/čb, 70'
Brez dialogov; primeren za otroke.
Režija, grafična podoba: Jiří Trnka
Režija igranega dela: Miloš Makovec
Zgodba: Hans Christian Andersen
Scenarij: Jiří Trnka, Jiří Brdečka
Animacija: Zdeněk Hrabě, Jan Kašpar, Stanislav Látal, Břetislav Pojar, Bohuslav Šrámek, Jiří Trnka
Kamera: Ferdinand Pečenka
Montaža: Helena Lebdušková, Jiří Trnka
Glasba: Václav Trojan
Zvok: Josef Zavadil
Igrata: Jaromír Sobota, Helena Patočková
Produkcija: KF a.s. - Jiří Trnka Studio
Mali deček živi sredi puščobnega blišča meščanske graščine. Na voljo ima vse vrste igrač, mehanske igračke, kitajske figurice in celo klavir, ne more pa se igrati z majhno deklico, ki svobodno kot ptiček teka na drugi strani ograje, ki ločuje dečka od zunanjega sveta. Ko deček nekega dne zboli se mu v vročičnih sanjah poraja zgodba, ki jo je bral v Andersenovih pravljicah, vanjo vplete delce svoje lastne izkušnje.
»Trnka je bil neverjetno nadarjen umetnik in obenem izjemno marljiv človek. Slikal je in pisal, rezbaril, kiparil in ilustriral. Ni bil le pisatelj in grafični oblikovalec svojih filmov, pač pa je opravil tudi montažo, oblikoval in izdelal svoje lutke ter lutkovne kostume. Čeprav so ga kritiki pogosto narobe razumeli in napadali, se ni uklonil nobenemu pritisku. Njegovo delo je bilo venomer domišljeno, polno topline, nežnosti, modrosti, humorja in miline. Lutkovni film je uspel dvigniti iz periferije na ugledno mesto uveljavljene umetnosti. Literarne mojstrovine je potegnil v sfero lutkovnega filma ter filozofske koncepte in čustva izražal s takšno zavzetostjo, da so njegovi filmi postali ne le mejniki ustvarjalne preteklosti, pač pa tudi merilo in standard lutkovnega filma prihodnosti.« Vladimír Opěla
Jiří Trnka se je rodil leta 1912 v češkem mestu Plzeň. Od trenutka, ko je znal prijeti pero, je vsak hip posvetil risbi. Kmalu ga je očaral še svet lutkovnega gledališča. Študiral je na praški Univerzi uporabnih umetnosti ter se preživljal kot ilustrator, a vedno je sanjal o tem, kako bi svoje risbe spravil v gibanje. Nekaj časa je vodil gledališče lesenih lutk na praškem Vaclavovem trgu. Takoj ko se je uspel uveljaviti kot animator, pa je skupaj z najtesnejšimi sodelavci, kot je bil Břetislav Pojar, ustanovil lasten studio lutkovnega filma. Studio Bratři v triku (Bratje v majicah, v češčini pa gre za besedno igro, ki pomeni hkrati brate v (filmskem) triku) je postal rojstni kraj prvega češkega animiranega filma. Trnka je delal dan in noč in le dve leti po ustanovitvi studia s sodelavci zaključil prvo celovečerno lutkovno animacijo, Cesarjevega slavčka. Deset let pozneje je Trnka ustvaril film, ki velja za njegovo največjo mojstrovino, lutkovno adaptacijo Shakespearovega Sna kresne noči. Skozi naslednjih dvajset let je njegov studio produciral na desetine filmov, na žalost pa je imel Trnkov neverjeten delovni tempo svoje posledice. Jiří Trnka je umrl leta 1969, v 57. letu starosti. In vendar je v nekaj desetletjih ustvaril in dosegel več, kot je večina ljudi sposobna v vsem življenju. Tudi danes, v dobi računalniške animacije, njegovi filmi s svojo neponovljivo poezijo in nežnostjo očarajo in začarajo gledalca.
Izbor festivalov in nagrad: Pariški filmski festival 1950 (nagrada Méliès), MFF Edinburg 1951 (nagrada francoskih filmskih kritikov), MFF Locarno 1955 (glavna nagrada)